Astronomska slika dneva

Pojasnilo: Plinski velikan Jupiter je največji svet Osončja, z maso okoli 320 zemeljskih mas. Znan je po svoji veliki rdeči pegi in ekvatorialnih oblačnih pasovih, ki so vidni že v majhnih teleskopih. Temni pasovi in nežno obarvana področja Jupitrovih oblačnih pasov nastajajo zaradi močnih vetrov, ki dosegajo hitrosti do 500 kilometrov na uro. V smeri Jupitrovih polov pa postanejo oblačne strukture bolj pisane in gubaste kot na tem mozaiku iz vesoljske sonde Cassini, kjer Jupitrova polarna področja izgledajo podobna možganom! Te nenavadne spremembe oblike oblakov od ekvatorja do polov zaenkrat še ne razumemo. Delno je lahko temu razlog Jupitrovo hitro vrtenje ali pa konvekcijski vrtinci, ki nastajajo na visokih širinah ob izgubah notranje toplote planeta. Sonda Cassini je ujela ta dramatični detajl Jupitra v Decembru 2000 med preusmeritvijo tisočletnega poleta proti Saturnu.