Astronomska slika dneva

Pojasnilo: Portugalski navigator Fernando de Magellan in njegova posadka so imeli med prvim objadranjem Zemlje dovolj časa za proučevanje južnega neba. Rezultat tega proučevanja sta dva megličasta objekta podobna oblaku, ki sta brez težav vidna opazovalcem neba na južnem nebu, znana tudi kot Magellanova oblaka. Seveda danes vemo, da sta ta dva zvezdna oblaka pritlikavi nepravilni galaksiji, satelita naše večje spiralne galaksije Rimske ceste. Veliki Magellanov oblak na gornji sliki je oddaljen le okoli 180000 svetlobnih let in se nahaja v ozvezdju Dorado (Zlata riba). S premerom okoli 15000 svetlobnih let je najmasivnejša od satelitskih galaksij Rimske ceste in prizorišče eksplozije najbližje supernove modernega časa. Izrazit rdeči vozel na levi je 30 Dorado, ali Meglica Tarantela, velikansko področje rojevanja novih zvezd v Velikem Magellanovem oblaku.