Odkrijte vesolje! Vsak dan novi posnetki očarljivega vesolja, skupaj s kratkim pojasnilom poklicnega astronoma.
Pojasnilo: Južno od velikega področja nastajanja zvezd, znanega kot Orionova meglica se nahaja svetla modra refleksijska meglica NGC 1999. Je tudi na robu področja Orionovega molekularnega oblaka, oddaljenega kakih 1500 svetlobnih let. Osvetlitev NGC 1999 zagotavlja bližnja, v meglico zavita spremenljivka V380 Orionis. Na tem obsežnem vesoljskem pogledu, ki pokriva področje preko 10 svetlobnih let zaznamuje meglico temno področje v obliki črke T. Svojčas so domnevali, da je temna oblika zastirajoči prašni oblak, ki ga vidimo kot silhueto pred svetlo refleksijsko meglico. Nedavni infrardeči posnetki pa dokazujejo, da je temna oblika najverjetneje luknja v sami meglici, ki so jo naredili tokovi snovi iz vročih mladih zvezd. Pravzaprav je to področje bogato z energetskimi mladimi zvezdami, ki oddajajo curke in tokove snovi, iz katerih nastajajo svetli udarni valovi. Meglica je katalogizirana kot objekt Herbig-Haro (HH) in poimenovana po astronomih George Herbig in Guillermo Haro. Na tem pogledu so udarni valovi v svetlo rdeči barvi in vključujejo področji HH1 in HH2 tik pod NGC 1999. Zvezdni curki in iztekajoči tokovi se prebijajo skozi okoliško snov s hitrostmi nekaj sto kilometrov na sekundo.
Avtorja & urednika:
Robert Nemiroff
(MTU) &
Jerry Bonnell (UMCP)
NASA Official: Phillip Newman
Specific rights apply.
NASA Web
Privacy Policy and Important Notices
A service of:
ASD at
NASA /
GSFC
& Michigan Tech. U.