Astronomska slika dneva

Pojasnilo: Kako nastanejo galaksije, podobne naši? Ker se tovrstni dogodki v vesolju dogajajo prepočasi, da bi jih lahko opazovali, so za ta namen izdelali računalniške simulacije. Zelena barva v zgornjem filmu označuje (večinoma) vodik. Čas desno spodaj je zapisan v milijardah let od velikega poka. Vključena je tudi temna snov, vendar v filmu ni označena. Ko se simulacija začne, okoliški plin pada navznoter in se zbira na področjih, kjer nanj deluje relativno večja gravitacijska sila. Kmalu nastanejo številne protogalaksije, ki se vrtijo in pričnejo z medsebojnim združevanjem. Po približno štirih milijardah let nastane dobro definiran center, ki prevladuje na področju, velikem približno 100000 svetlobnih let in že izgleda podoben modernim diskom galaksij. Po nadaljnih nekaj milijard let pride do medsebojnega trka z drugo galaksijo, medtem ko tokovi plina ostalih objektov, ki se združujejo, padajo proti njej v tem nenavadnem in navdihujočem kozmičnem plesu. Ko simulacija doseže polovico današnje starosti vesolja, nastane večja galaksija. Še vedno vanjo padajo oblaki plina - nekateri predstavljajo majhne satelitske galaksije - in se absorbirajo v rotirajoči galaksiji, ko čas doseže sedanjost in se film konča. Za našo Galaksijo še ni konec velikih trkov. Zadnje meritve kažejo, da bo disk naše spiralne Galaksije v naslednjih nekaj milijardah let trčil in se združil z večjo Andromedino galaksijo, ki ima prav tako obliko diska s spiralnimi rokavi.