Astronomska slika dneva

Pojasnilo: Kaj bi videli, če bi se približali črni luknji? Posebej zanimivo območje v bližini črne luknje je njena fotonska sfera, kjer se lahko fotoni gibljejo po krožnih orbitah. To je krogla, ki ima za 50 odstotkov večji polmer od polmera horizonta dogodkov. Če bi pogledali ven iz fotonske sfere neke črne luknje, bi bila polovica neba videti popolnoma črna, druga polovica bi bila nenavadno svetla, na meji med obema pa bi videli zadnji del svoje glave. Zgornja računalniška simulacija prikazuje kaj bi videli, če bi se nahajali na fotonski sferi. Razlog zakaj je spodnji del slike videti črn je v tem, da bi vsi potencialni svetlobni žarki iz teh smeri morali prihajati iz črne luknje -- ki pa v klasični fiziki ne oddaja nobene svetlobe. Zgornja polovica neba je videti nenavadno svetla, premaknjena proti modremu delu spektra in vsebuje vedno več slik celotnega neba kolikor bližje k meji med svetlim in temnim delom gremo. Ta meja med svetlim in temnim delom je fotonska sfera -- vaš položaj -- in ker se lahko fotoni tu gibljejo po krožnih orbitah, lahko svetloba z zadnjega dela vaše glave naredi en obhod okoli črne luknje in pride do vaših oči. Noben del neba ni skrit pred vami -- zvezde, ki se gibljejo za črno luknjo (in bi bile običajno zakrite) so sedaj videti, kako hitro frčijo okoli Einsteinovega obroča, obroča, ki je videti kot vodoravna črta približno na četrtini pod zgornjim robom slike. Gornji video je del sekvence video posnetkov, ki vizualno raziskujejo prostor v bližini horizonta dogodkov črne luknje. (Razkritje: ustvarjalec videa Robert Nemiroff je urednik APOD-a.)