Odkrijte vesolje! Vsak dan novi posnetki čudovitega vesolja, skupaj s kratkim pojasnilom poklicnega astronoma.
Pojasnilo: Južno od velikega območja nastajanja zvezd, znanega kot Orionova meglica se nahaja modra refleksijska meglica NGC 1999. Na robu kompleksa Orionovih molekularnih oblakov, oddaljenih kakih 1.500 svetlobnih let, meglico NGC 1999 osvetljuje v oblak zavita spremenljiva zvezda V380 Oriona. Ta meglica je označena s temnima odcepoma v obliki črke T, blizu središča tega vesoljskega razgleda, ki se razteza okoli 10 svetlobnih let. Za temno obliko se je svojčas domnevalo, da gre za zastirajoči oblak prahu, ki ga vidimo v silhueti pred svetlo refleksijsko meglico. Vendar najnovejši infrardeči posnetki dokazujejo, da je oblika bolj verjetno luknja, ki so jo izvrtale skozi meglico mlade energetske zvezde. Pravzaprav je to območje naseljeno z energeskimi mladimi zvezdami, ki tvorijo curke in iztekajoče tokove s svetlimi udarnimi valovi. Katalogizirani kot objekti Herbig-Haro (HH), ter poimenovani po astronomih George Herbig in Guillermo Haro, so udarni valovi na tej sceni podobni rdečim brazgotinam in vključujejo HH1 in HH2, tik pod NGC 1999. Zvezdni curki prodirajo skozi okoliško snov s hitrostmi stotin kilometrov na sekundo.
Avtorja & urednika:
Robert Nemiroff
(MTU) &
Jerry Bonnell (UMCP)
Prevod: Herman Mikuž, Astronomska skupina, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
NASA Official: Phillip Newman
Specific rights apply.
NASA Web
Privacy Policy and Important Notices
A service of:
ASD at
NASA /
GSFC
& Michigan Tech. U.