Astronomska slika dneva

Pojasnilo: Ali se lahko ena galaksija skrije za drugo? V primeru SDP.81 ne. Galaksija v ospredju, prikazana v modri, na sliki posneti s Hubblovim vesoljskim teleskopom učinkuje kot velikanska gravitacijska leča, ki vleče svetlobo galaksije v ozadju, prikazano v rdeči na posnetku v radijskih valovih s teleskopom ALMA (Atacama Large Millimeter Array). Poravnava je tako natančna, da je oddaljena galaksija zmaličena v delni prstan okoli galaksije v ozadju. Formacija je znana kot Einsteinov prstan. Podrobne analize popačenja gravitacijske leče nakazujejo, da je pri odklonih udeležena majhna temna satelitska galaksija. To podpira domneve, da so mnoge satelitske galaksije precej temne in v njih prevladuje temna snov. Ta majhna galaksija je prikazana z majhno belo piko na levi. Čeprav meri le nekaj ločnih sekund, ima prikazan Einsteinov prstan dejansko velikost desetine tisoč svetlobnih let.