Astronomska slika dneva

Pojasnilo: Masivne zvezde v naši Galaksiji imajo spektakularno življenje. Ob sesedanju obsežnih kozmičnih oblakov se vžgejo njihove jedrske peči in v jedrih tvorijo težke elemente. Po nekaj milijonih let obogateno snov izvržejo nazaj v medzvezdni prostor, kjer se proces nastajanja zvezd začne znova. Razširjajoči oblak razbitin, znan kot Kasiopeja A je primer te končne faze v ciklusu življenja zvezde. Svetloba eksplozije, ki je ustvarila ostanek supernove naj bi bila na Zemljinem nebu prvič vidna pred okoli 350 leti, pri čemer je potrebovala okoli 11000 let, da nas je dosegla. Ta umetno obarvani posnetek rentgenskega observatorija Chandra prikazuje še vedno vroča vlakna in vozle v ostanku Kasiopeja A. V pomoč astronomom pri raziskovanju reciklaže zvezdne snovi v naši Galaksiji, je visoko-energijsko sevanje specifičnih elementov označeno z barvami. Silicij z rdečo, žveplo rumeno, kalcij zeleno in železo vijoličasto. Še vedno v procesu širjenja je udarni val eksplozije viden kot moder zunanji obroč. Oster rentgenski posnetek obsega na ocenjeni razdalji Kasiopeja A okoli 30 svetlobnih let. Svetla pikica blizu centra je nevtronska zvezda, neverjetno gosti sesedli ostanki masivnega jedra zvezde.