Astronomska slika dneva

Pojasnilo: Masivne zvezde preživijo svoje kratko življenje z burnim izgorevanjem nuklearnega goriva. Skozi zlitje pri ekstremnih temperaturah in gostotah, ki obdajajo zvezdno jedro, se jedra lahkih elementov, npr. vodika in helija, v progresiji, ki se konča z železom, združijo v težje elemente, kot so ogljik, kisik, itd. Tako eksplozija supernove, neizogibna in spektakularna smrt masivne zvezde, sprosti nazaj v vesolje razbitine, obogatene s težjimi elementi, ki bodo vgrajeni v druge zvezde in planete (in ljudi). Ta podroben umetno obarvan rentgenski posnetek iz orbitalnega observatorija Chandra prikazuje tak vroč raztezajoč oblak razbitin, ki meri okoli 36 svetlobnih let. Katalogiziran kot G292.0+1.8, je ta mlad ostanek supernove oddaljen okoli 20.000 svetlobnih let v smeri južnega ozvezdja Kentaver. Svetloba eksplozije prvotne supernove je po ocenah dosegla Zemljo pred 1600 leti. Modrikaste barve poudarjajo vlakna na več milijonov stopinj segretega plina, ki so izjemno bogata s kisikom, neonom in magnezijem. Ta obogatena supernova je na koncu proizvedla tudi pulzar, vrtečo nevtronsko zvezdo, kot ostanek sesedlega zvezdnega jedra. Osupljiv posnetek je bil objavljen kot del praznovanja 20. letnice rentgenskega observatorija Chandra.