Astronomska slika dneva

Pojasnilo: Masivne zvezde v naši Galaksiji živijo spektakularna življenja. Ob sesedanju obsežnih kozmičnih oblakov se vžgejo njihove jedrske peči in v jedrih tvorijo težke elemente. Po nekaj milijonih let obogateno snov izvržejo nazaj v medzvezdni prostor, kjer se proces nastajanja zvezd lahko začne znova. Razširjajoči oblak razbitin, znan kot Kasiopeja A, je primer te končne faze v ciklusu življenja zvezde. Svetloba eksplozije, ki je ustvarila ostanek supernove naj bi bila na Zemljinem nebu prvič vidna pred okoli 350 leti, pri čemer je potrebovala okoli 11.000 let, da nas je dosegla. Ta umetno obarvan posnetek, sestavljen iz rentgenskih in optičnih slikovnih podatkov iz rentgenskega observatorija Chandra in Hubblovega vesoljskega teleskopa, prikazuje še vedno vroča vlakna in vozle v ostanku. Na ocenjeni razdalji Kasiopeja A, meri ostanek supernove okoli 30 svetlobnih let. Da bi astronomom pomagali raziskati reciklažo zvezdne snovi v naši Galaksiji, je visoko energijsko rentgensko sevanje od specifičnih elementov označeno z barvami: silicij v rdeči, žveplo v rumeni, kalcij v zeleni in železo v škrlatni. Še vedno v procesu širjenja, je zunanji udarni val eksplozije viden v modrih odtenkih. Svetla pika blizu središča je nevtronska zvezda, neverjetno gosti sesedli ostanki masivnega jedra zvezde.