Astronomska slika dneva

Pojasnilo: Leta 46 pred našim štetjem je Julij Cezar reformiral koledar. Cezar je to izvedel po nasvetu astronoma Sosigenesa iz Aleksandrije. Julijanski koledar je imel en prestopni dan vsaka štiri leta, da bi koledar uskladil z dejstvom, da traja Zemljino leto malenkost več kot 365 dni. V modernem izrazoslovju: čas, ki ga porabi Zemlja, da enkrat obkroži Sonce traja 365,24219 srednjih Sončevih dni. Torej, če bi koledarska leta trajala natanko 365 dni, bi od pravega leta odstopala okoli 1 dan vsaka 4 leta in bi se sčasoma julij (poimenovan po samem Juliju Cezarju zgodil med zimo na severni polobli. Z uvedbo prestopnega leta z dodatnim dnem vsaka štiri leta, je bil premik Julijanskega koledarskega leta mnogo manjši. Leta 1582 je papež Gregor XIII. ta koledar še nekoliko izboljšal in od takrat prestopnih dni niso upoštevali v letih, ki se končajo z "00", razen če so deljiva s 400. Ta Gregorjanski koledar je v uporabi še danes. Seveda plimsko zaviranje v sistemu Zemlja-Luna upočasnjuje Zemljino rotacijo in počasi podaljšuje dan za okoli 1,4 milisekunde na stoletje. To pomeni, da prestopni dnevi, kot je današnji ne bodo potrebni ... čez približno 4 milijone let.