Astronomska slika dneva

Odkrijte vesolje! Vsak dan novi posnetki čudovitega vesolja, skupaj s kratkim pojasnilom poklicnega astronoma.

16. julij 2022

Pojasnilo: Na tem dramatičnem posnetku Luninega terminatorja in Luninih razgibanih južnih višavij je jug zgoraj. Lunino pokrajino so posneli 7. julija, ko je bila Luna v prvem krajcu. Sonce sije nizko nad obzorjem z desne, ko se na območju mladih in starih kraterjev Tycho in Clavius začenja zora. Pred le 100 milijoni let nastali Tycho je krater s premerom 85 kilometrov in ostrimi stenami spodaj levo od sredine. Njegov 2 kilometra visoki osrednji stožec in robni zid v ozadju odbijata svetlo sončno svetlobo. Njegovo gladko dno je v globoki senci. Material, ki ga je izvrglo ob udarcu, ki je ustvaril krater Tycho, ga naredi posebej lahko opazljivega, kadar je luna blizu ščipa. Ta material vidimo kot dobro vidne svetle črte oziroma žarke, ki se radialno širijo preko dobršnega dela Lunine sprednje strani. Dejansko nekaj snovi, ki so jo zbrali na pristajališču Apolla 17, ki je približno 2000 kilometrov proč, verjetno izvira iz udarca ob nastanku Tycha. Po drugi strani je eden najstarejših in s premerom 225 kilometrov največjih kraterjev na prednji strani Lune z imenom Clavius dlje proti jugu, to je nad Tychom. Claviusovi žarki, ki so nastali ob njegovem udarcu, so že dolgo tega zbledeli. Zdelani zidovi in gladko dno tega starega kraterja so sedaj prekriti z novimi manjšimi kraterji, ki so nastali ob udarcih po nastanku kraterja Clavius. Vrhovi novejših kraterskih zidov, ki se vzpenjajo nad stari krater, odbijajo prve žarke zore in tako ustvarjajo ozke svetle loke na še vedno senčnem Claviusu.