Astronomska slika dneva

Pojasnilo: Kako hitro osnovni delci nihajo? Presenetljiv odgovor na to na videz nepomembno vprašanje je leta 2001 prišel iz Nacionalnega laboratorija Brookhaven v New Yorku, ZDA in nakazal, da standardni model fizike delcev, ki je bil v fiziki široko sprejet, ni popoln. Natančneje, mion, delček, ki je podoben težkemu elektronu, je imel ob natančnem preiskovanju v seriji poskusov, znanih kot g-2 (g-minus-dve), relativno veliko nihanje. Rezultat Brookhavena je spodbudil druge eksperimentalne skupine po vsem svetu, da so ga potrdile in pritisnil teoretike naj ga bolje razumejo. Po poročanju prejšnjega tedna se do zdaj najobčutljivejši poizkus nihanja mionov, ki so ga izvedli v Fermijevem nacionalnem laboratoriju za pospeševanje (Fermilab) v Illinoisu (na sliki), ujema z rezultati Brookhavena. Nepričakovana hitrost nihanja lahko pomeni, da vedno prisotna množica navideznih delcev vključuje vrste, ki trenutno niso znane. Lahko pa tudi kaže, da obstajajo pomanjkljivosti pri težavnih izračunih teoretičnih napovedi. Prihodnje ponovitve Fermilabovega poskusa g-2 bodo še povečale natančnost in verjetno statistično razliko med vesoljem, ki ga merimo in vesoljem, ki ga razumemo.