Astronomska slika dneva

Pojasnilo: Kaj razkriva nova, doslej najostrejša slika našega Sonca? Nestabilnost. Natančneje, posebno vrsto medsebojnega delovanja, imenovano Kelvin-Helmholtzova nestabilnost (KHI). Ta nestabilnost lahko povzroči nastanek valov in vrtincev, kadar drug mimo drugega tečeta dva tokova – v tem primeru spreminjajoča se tokova Sončeve magnetne plazme. Že dolgo so domnevali, da se takšni pojavi pojavljajo na Sončevem površju, zdaj pa so bili pasovi in vrtinci Kelvin-Helmholtzove nestabilnosti potrjeni na pravkar objavljenih izjemno podrobnih posnetkih, ki jih je nedavno posnel Sončev teleskop Inouye na Havajih, ZDA. Oglejte si tudi predstavitev teleskopa. Prikazana umetno obarvana rumena slika, ki je bila v resnici posneta v globoko modrem delu spektra, je doslej najpodrobnejši posnetek Sonca v vidni svetlobi. Prikazano območje obsega približno polmer Zemlje, vendar so najmanjše vidne podrobnosti velike le toliko kot posamezna mesta. Na posnetku je vidnih več gladkih vrhov spreminjajočih se Sončevih granul, medtem ko so na robovih cvetovom podobnih struktur odkrili številne vrtince Kelvin-Helmholtzove nestabilnosti. Prihodnje raziskave bodo morda pojasnile, kako Kelvin-Helmholtzova nestabilnost prispeva k prenosu energije in magnetnih polj, ter ali sodeluje tudi pri segrevanju okoliške Sončeve korone.